V 50. letu starosti je na Japonskem poginila samica šimpanza Ai, ki je veljala za eno najinteligentnejših živali na svetu. Ai je postala svetovno znana zaradi svoje sposobnosti prepoznavanja več kot sto kitajskih pismenk, črk latinične abecede in številk. Japonski znanstveniki, ki so desetletja spremljali njen razvoj, so ob njeni smrti poudarili, da je bistveno spremenila človeško razumevanje kognitivnih sposobnosti primatov. Šimpanzinja, katere ime v japonščini pomeni ljubezen, je bila ključni del raziskovalnih programov, osredotočenih na percepcijo in spomin. Njeni dosežki so vključevali ne le prepoznavanje simbolov, temveč tudi razumevanje barv in zaporedij, kar je znanstvenike vodilo do novih dognanj o evoluciji inteligence. Njena smrt pomeni konec pomembnega obdobja v primatologiji, saj je bila Ai simbol mostu med človeškim in živalskim načinom razmišljanja. Raziskave z Ai so potekale v Inštitutu za raziskovanje primatov Univerze v Kjotu, kjer je bila deležna posebne pozornosti zaradi svojega visokega inteligenčnega kvocienta. Znanstvena srenja jo je označila za genija med živalmi, njena zapuščina pa bo še naprej služila kot temelj za razumevanje mentalnih procesov pri človeku najbližjih sorodnikih.

V raziskovalnem centru Univerze v Kjotu je v starosti 49 let poginila šimpanzinja Ai, ki je svetovno slavo dosegla s svojo izjemno inteligenco in sposobnostjo prepoznavanja znakov. Ai je bila od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja ključna udeleženka številnih kognitivnih raziskav, kjer so preučevali meje živalskega razuma. Po navedbah inštituta je poginila zaradi odpovedi več organov in bolezni, povezanih s starostjo. Znanstveniki so z njo sodelovali desetletja in s pomočjo računalniških nalog dokazali, da je sposobna prepoznavanja številskih zaporedij in določenih pisnih znakov. Njene sposobnosti so korenito spremenile razumevanje primatologije in kognitivne znanosti, saj je v nekaterih nalogah kratkoročnega spomina celo presegala rezultate odraslih ljudi. Veljala je za eno najbolj inteligentnih živali na svetu, ki so bile kdaj koli vključene v znanstvene procese. Inštitut v Kjotu, kjer je šimpanzinja preživela večino svojega življenja, je sporočil, da njena zapuščina ostaja neprecenljiva za prihodnje rodove raziskovalcev. Njeni dosežki so odprli nova vprašanja o naravi zavesti in inteligence pri živalih ter spodbudili številne razprave o etiki in načinih raziskovanja naših najbližjih sorodnikov v živalskem kraljestvu.

Na Japonskem je v starosti 49 let poginila šimpanzinja Ai, ki je veljala za eno najbolj inteligentnih predstavnic svoje vrste na svetu. Ai je postala svetovno znana po svoji izjemni sposobnosti prepoznavanja več kot sto kitajskih pismenk in črk latinske abecede, kar je znanstvenikom omogočilo globok vpogled v kognitivne sposobnosti primatov. Njene dosežke so dolga leta proučevali na Inštitutu za raziskovanje primatov Univerze v Kjotu, kjer je sodelovala v številnih študijah o spominu in jeziku. Raziskovalci so izpostavili, da je njena sposobnost povezovanja simbolov s pomeni presegla dotedanje razumevanje živalske inteligence, saj je pismenko znala povezati z ustrezno barvo ali predmetom. Novico o njeni smrti so danes uradno sporočili japonski raziskovalci, ki so Ai označili za pionirko na področju preučevanja miselnih procesov živali. Njena zapuščina bo še naprej služila kot temelj za razumevanje evolucije jezika in kognicije, saj so bili podatki, zbrani v desetletjih sodelovanja z njo, ključni za sodobno primatologijo.

Kraljeva švedska akademija znanosti je podelila Nobelovo nagrado za kemijo znanstvenikom Susumu Kitagawi, Ričardu Robsonu in Omaru M. Jagiju iz Japonske, Avstralije in Združenih držav Amerike. Nagrado so prejeli za razvoj "kovinsko-organskih ogrodij". Eden od nagrajencev, Robson, je povezan z Univerzo v Melbournu v Avstraliji.

Kraljeva švedska akademija znanosti je objavila, da so Nobelovo nagrado za kemijo 2025 prejeli Susumu Kitagawa, Richard Robson in Omar M. Yaghi za razvoj metalo-organskih struktur (MOF). Te strukture imajo potencial za zajemanje vode iz zraka in CO₂.

Nobelovo nagrado za kemijo leta 2025 so prejeli Susumu Kitagawa z japonske univerze v Kjotu, Richard Robson z avstralske univerze v Melbournu in Omar M. Yaghi, jordansko-ameriški znanstvenik. Nagrado so prejeli za razvoj "kovinsko-organskih ogrodij", nove oblike molekularne arhitekture, ki omogoča ustvarjanje materialov "za dobro človeštva", med drugim tudi pridobivanje vode iz zraka v puščavi s pomočjo sončne svetlobe.

John Clarke, Michel H. Devoret in John M. Martinis so prejeli Nobelovo nagrado za fiziko za svoje prispevke na področju kvantne mehanike, ki utirajo pot novi generaciji zmogljivih računalnikov. Medtem pa je eden izmed prejemnikov Nobelove nagrade za medicino leta 2025, Fred Ramsdell, nedosegljiv, ker se posveča digitalnemu detoxu, zato ga komisija ne more obvestiti o prejemu nagrade.